četrtek, 02. junij 2016

Bele princeske vabijo...



  Narcise v vetru, mrazu in rosnih kapljicah...
 

Prva strmina pri Fencu je hitro za nama.
 

Pred tovorno postajo je nov obhod označen s smerokazi, za večjo varnost.
 
 
 Zimska pot je zaprta, po letni je povsod vidno delo markacistov PD Jesenice. Dodatne naravne  štengce so povsod tam, kjer je bilo prečenje oteženo.
 


S pogledom na kočo pod Golico in pohodnico s pasjim prijateljem jo z Iro  ubereva desno  skozi gozd, proti Markelnovem rovtu, oziroma sedlu Suha.
 

 
 Mokre glavice belih princesk  naju ob potki prijazno pozdravljajo.  Kmalu naju zvabijo v strmino,
v bele poljane.
 



 
Vse je mokro ko se vzpenjam navzgor.
 
 
 Cvetijo narcise le da jih je veliko  manj kakor lani, vsi cvetovi še niso odprti, listje pa ožgano od mraza.
 



 
Sonček še ni dobro začel svojega poslanstva to pomlad, pa se piše prvi junij. Povzpneva se na potko nad sedlom Suha in pogledam proti Struški, na pobočju nad Kočno se še vidi belina narcis. Pa ne za dolgo, pribrzele so megle iz sosednje Koroške in zakrile vrhove  Karavank. Vse bližje prihajajo.
 


 
Tudi veter jim dela družbo, da je  še bolj  mrzlo in turobno. Hitro se oblečem, kapo mi skoraj odnese, še skozi rokavice se čuti mraz. Uboge rožice vzdihujejo, priklanjajo se sem in tja saj  jim veter  ne pusti, da bi v miru razveseljevale mimoidoče. Sonce pa nič, včasih malo zaspano posveti nad oblaki, kar veliko prostih dni je že porabil to pomlad. Narcise, bele poljane se valovijo, čakam trenutke ko se megla malo razprši in se pokažejo lepe rožice.
 



 Precej manj jih je, so pa letos malo višje pod pobočje M. Golice posejani beli cvetovi.
 




 
  Oddahnem se, ko prečiva pobočje Krvavke. Sunki vetra niso tako močni in hoja je prijetnejša. Celo koča pod Golico se  pokaže na trenutke. Greva naprej še na  Golico, bližava se vrhu in nad Julijci modrina neba.
 





 Tudi  vasice spodaj in vrhovi vse do Kepe so  na ogled. 
 








 Razveselim se razgledov, ki vsaj za trenutke preženejo sivo meglo. Veter ne odneha in v zatišju male dolinice pomalicava.
 






Gledam, še nekdo se hitro vzpenja. Plav nahrbtnik, naša Marjana je prišla iz sedla Suha.
 
 
 Saj je omenila, da mogoče pride,  za kratke ture je moje vstajanje zanjo  prezgodnje. Tudi ona je  v zimskih oblačilih. V nahrbtniku mora biti vse, že sredi julija so mi prav prišle rokavice.
 
 
  Ira vsa vesela skače okoli nje, žalostno gleda  ko gre proti vrhu, potem pa se skupaj odpravimo do koče.
 


 

 



 
 Bojana in Katarina ravno zlagata prispelo pošiljko s tovorne žičnice.
 
 
Veliko obiska je bilo pretekla dva tedna in zaloge so se spraznile. Sedaj pa je premirje in vse vabita, da ju obiščete in uživate v belih  poljanah narcis pod Malo Golico. Letos so  zacvetele bolj pozno in bodo razveseljevale še najmanj dva tedna.
Dobrodošli v koči pod Golico!
 

  Pri smerokazih se z Marjano poslovimo.
 


 
 
 Njena pot gre proti sedlu Suha, najina pa proti Fencu.
 Ira še dolgo gleda za njo in čaka kje se bo prikazala. 
 
 
 Še nekaj pohodnikov srečava, ki se kljub slabi napovedi vzpenjajo proti koči in seveda, da se naužijejo lepot belih princesk..
 

..Bele princeske lansko pomlad...,  letos jim sonce ni naklonjeno.....

1 komentar:

  1. krasno Majda, vidim da so se še bolj razbohotile po travnikih pod Golico te lepe bele princeske od preteklega vikenda; lp iz savinjske

    OdgovoriIzbriši