ponedeljek, 20. junij 2016

Dva soseda, težje in lažje dostopna vrhova nad Gozd Martuljkom...

Košček divjine in lahko dostopen vrh...
 

Bele Peči-Lepi vrh, Trupejevo poldne, Blekova planina, Vošca je moj današnji cilj, upam saj se potepanje zaključi ko sem zopet v dolini...
 

Malo odmaknjena vasica Srednji vrh nad Gozd Martuljkom je izhodišče za številne radosti v Karavankah. Vedno zanimivi so vrhovi in planine na mejnem grebenu z Avstrijo.
Jutro je že dobro začelo svojo službo ko se vzpenjam nad Hlebanjevo domačijo.
 

 Sonce me je prehitelo in me pozdravlja  izza Martuljških gora, pa je ura  komaj pet.

 
  Hudourniški potok Jerman je zelo glasen ko se preliva po razdrti strugi in gozdni poti.
Vode pa  res ne manjka. 
 

 
 Vršički  smrekovi in od ruševja so ravno pravšnji za nabiranje. Lovska koča je še v senci,  rožice na mokri travi povešajo glavice in težko čakajo toplih žarkov.
 

 Še malo grušča in sem na razpotju  med Lepim vrhom in Trupejevem poldnem. 
 


 
 Lepi vrh (ali Bele peči ali na Pečeh) je zelo mikavna gora ampak malo težje dostopna. Košček divjine ob obljudenih vrhovih. Pa grem, spustim se  pod sedlo in na desno proti količkom nekdanjega el. pastirja.  Zavezana vrečka od lani je še vedno tam, tudi sveže sledi so na začetku poti.  Ko se prvi koraki končajo moram na levo skozi ruševje, ki je  je vsako leto bolj zaraščeno.
 

Vrnem se nazaj na sedlo in poizkusim iz potke naravnost navzgor, nič ni bolje. 
 
 
Zopet sem pri stranski stezici in napovem vojno močnim smolnatim bojevnikom.
 

 
Vse se nekam zatika iglice  imam povsod. Še malo in pokaže se stezica nizka pa vendar prijaznejša za vzpon. Potem se nekaj časa lahko stoje vzpenjam.  Malo pred vrhom je še eno zoprno prečkanje potem pa.... Lepi vrh, majhen neporaščen prostor sredi ruševja  čudovit je,  (1926)
najlepši v tej okolici.
 
 
Sem na sredini vsega lepega povsod naokrog vrhovi, sicer razgledi trenutno niso najlepši, Julijci so v meglicah po  grebenu Karavank se kar dobro vidi, vse je na ogled kar hočem. Malo posedim in se okrepčam po težki bitki potem pa nadaljujem z ogledi.
 



 
 Na Trupeja se nekdo vzpenja stezica se lepo vijuga med ruševjem. 
  Ko se odpravim nazaj popravim malo možica, še fotka in... . 
 



 ...navzdol gre lažje samo nahrbtnik je ves umazan od vlečenja po tleh. Že vem naslednjič,( če še kdaj) pustim palice in nahrbtnik na začetku poti. Lepi vrh je kar pravo ime, če bi bila še potka potem bi  bil najbolj oblegan razglednik v Karavankah. Divji svet naj kar ostane tak kot je. Na sedlu  malo postojim potem pa nadaljujem proti Trupeju.
 
 



 
 Sosednja Koroška je vsa v soncu, tudi  na naši strani  je lepo.
 


 
 Na Trupeju  zmotim  Matija iz Tržiča, ki  ima kljub 76 letom  v planu še veliko gorskih doživetij. Lani  se je povzpel  na 42 dvatisočakov.
 

 
 Zaželim mu srečno pot  in se spustim navzdol proti Blekovi planini. Še nekdo se vzpenja proti Trupeju. Na planini se že pase živina in pri koči se sliši smeh.
 







 
 Pozdravim domačine in nadaljujem ob mejnikih proti Vošci. 
 




 
 Na Vošci se pase drobnica in krava.
 




 Opazujem jadralno letalo, ki dela kroge in se dviga vedno više ter počasi izginja za oblaki. 
 

 Spustim se  navzdol, na Jureževi planini je vse ograjeno pase se drobnica.
 

 
 Gozdna pot v dolino prej vsa razdrapana je širša in lepša.
 


 
 Okoli Jureževe domačije je  vse polno ograj, povsod se pasejo živali.
 
 
 Travniki pa so polni  lepega cvetja za njimi pa Špik, Škrlatica lepo je.








 Potepanje je končano,
 

naslednjič pa v drugo smer.

4 komentarji:

  1. Vedno z užitkom gledam vaše prispevke - ste zelo "gostobesedni" s slikami, čudovito, krasne slikce, ki me popeljejo na poti, ki sem jih tudi sam hodil - hvala.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Anton saj to je moj namen, obujati spomine tistim, ki so to pot že prehodili. Nekateri jo pa nikoli ne bodo mogli iz različnih razlogov in se lahko v domišljiji sprehajajo z menoj.

      Izbriši