četrtek, 09. junij 2016

Rožice in sneg - Slemenova špica...


Pomlad v objemu zime....
 

Jutranji pozdrav Ajdovski deklici, ki spi v severnih stenah Prisanka.
 
 
Sonce se ravno dviga in žarki nežno božajo gore, ko pripeljem na Vršič. Obsijani vrhovi pogled na primorsko stran, lepo jutro..
 




Vzpenjava se proti prevalu Vratca, višje sva lepši je Prisank.







Pot je kopna, ob njej pa cvetoče resje in druge drobne rožice. 
 

Na prevalu pa je čisto drugače, stojim in si ogledujem kje naj greva. Zgornja pot  pod  stenami Mojstrovke  je skoraj vsa pod snegom, zato greva po spodnji, lovski.
 

 
 Spustiva se v globel tam pa sneg, zima je tudi spodaj. Stezice  so poledenele delam stope v sneg in previdno napredujeva.
 


  Šitna glava je iz te strani kopna,  za vstop v Hanzovo na Mojstrovko so sledi v snegu. 
 


 
 Večkrat  prečiva  snežišča, ki so včasih kar dolga. Najbolj zoprno je skoraj pred Slemenovo špico.
Tam bi zdrsel kar daleč, če bi šlo kaj narobe.  Nobenega  mraza ni, ves čas hodim v kratkih rokavih. Rušje, rožice in le posamezne zaplate snega nama delajo družbo ko se bližava jezercam na Slemenu.
 




 
  Jalovec je čudovit,  tu je vedno lepo kot bi skrivaj  pokukal v čarobno kraljestvo, sredi gora in ozelenelih macesnov.
 

 
Pozabim  na prečenje snega, hodim naprej a  pogled mi uhaja nazaj pod mogočne  stene Mojstrovke, Travnika in drugih vrhov.
 

 
V skrinjici je blazinica  žiga pa ni,  vpisna knjiga  je polna.

 
 Povzpneva se na vrh Slemenove špice( 1911), koprive so komaj začele poganjati. Na travah, listih se bleščijo drobne kapljice rose. Dišeči volčin oddaja omamni vonj.



 
 Razgledi so enkratni, vse je na ogled: Tamar, skakalnice,  Rateče, Vitranc, Ciprnik, Visoka peč, Mala Pišnica, greben Ponc, celo bela čepica  Mangarta...






 
 Na obnemoglem viharniku si narediva počitek s pogledom na  gore in macesne, vse skrivenčene od  vetrov in snega.
 



 
 Zima in pomlad si tukaj  podajata roke. V mislih pobožam  gore, macesne, viharnike,  ki kljubujejo času in odpraviva se nazaj.



 Kmalu sva zopet na snegu, še tisti zoprni del in korak je takoj lažji, čeprav je še vedno sneg. 










 
  Ira se ne pritožuje, vsake toliko časa se malo povalja po snegu in stvar je urejena. Ko se bližava prevalu dva stojita  na zgornji poti, verjetno zaradi snega.


 
Potem zagledata naju in se premislita, nadaljujeta po spodnji potki. Malo nas je bilo danes  v tem koncu, le dva pohodnika srečava ko se spuščava proti prelazu Vršič. Ura je še zgodna in mogoče še kdo obišče ta gorski svet.
 


Okoli Prisanka se ovijajo meglice, pa je še vedno lepo.
 
 
 Pogledava še k Ruski kapelici in pomladno zimsko potepanje je za nama.

 
 "Med skalami se postoteri odmev- vse mine, vse mine, vse mine."
... je zapisal Tone Svetina...

1 komentar:

  1. zelo lepe slikce hvala za vse tvoje maile katere res z veseljem pogledam tudi z morja je bilo lepo pogledat bodi zdrava z veliko pozitivne energije lep pozdrav Mari

    OdgovoriIzbriši