Ko zvonček zadoni...

Se želja izpolni ti....

 

 

Veliko želja je  potihoma v upanju  izrečenih. Ko zvonček pri cerkvici sv. Lovrenca zadoni, se stražar nad Zabreznico v prijetno zavetje spremeni..

 

Na obisk greva z mojo Iro.

 

 

 Mimo hiše Matija Čopa in  zanimivih umetnin ob poti.

 

 S prijateljico Kati potem  nadaljujeva   k cerkvici sv. Lovrenca.

 Lep je sprehod čez travnike, s pogledom na Julijce v daljavi in hribovje spredaj.

 

Vasice naokoli in drobne bele cvetove  teloha, ki zopet kuka iz mrzle zemlje.

 

 

 Zima brez snega in prijeten sonček jih bega v prezgodnje cvetenje.

Luštna je ta pot, nezahtevna.

 Opazujem oči in nos na Mežakli.

 

Štengce in potka z ograjo za varen korak in veliko mladih, ki hitijo navzgor ali pa se že

vračajo od cerkvice.

 

Najin korak je bolj počasen,  že dogo  nisva skupaj kakšno rekle. Ira  uživa, prebira pasje novice ob poti in se valja po travi. Ni daleč do cerkvice in hitro smo tam. Čez greben  je potka daljša. Cerkvica in parček, ki ga ne motijo ljudje, ki prihajajo.

 

 Vpisna knjiga in seveda zvonček, vsak ima kakšno željo, tudi jaz. 

 

 

 Sedimo, sonček prijetno greje, klepetava, pogled mi uhaja na Blejsko jezero in grad na skali.

 

Lepo je!
 Zvonček zvoni, veliko je obiska in skritih želja. Počasi se odpravimo nazaj.

 

 

 Pogledujem na GBP, mika me že dalj časa ko je tako lepo vreme. Pa  včasih ni izvedljivo, tako pride. Na skali se vidi nekaj zelenega kot šotor.

 

 

 Malo približam in res, nekdo si je naredil zavetje na skali.

 

 

Približno tam kjer je "klopca", deska.

 

Tudi Debelo peč imajo v Žirovnici in celo nekaj varoval.

 

 

  Še voščilo za zdravje in srečo v novem letu in potepanja je konec.

 

Biti pripravljen je veliko, znati čakati, je še več,
toda izkoristiti pravi trenutek, je vse.

Arthur Schnitzler