nedelja, 12. marec 2017

Galetovec - Vrh peči nad Belo...


Galetovec - vzpetina na robu pokljuške planote nad
Bohinjsko Belo...
 

 Že od daleč vidna 500 metrov visoka prepadna stena vzbuja spoštovanje.
Pa je pristop na to goro, kjer  pogled objame celo Gorenjsko  dokaj enostaven.
 Odsekani prepad in  gora  s  prekrasnimi razgledi.
 
 
Peljemo se mimo najlepšega jezera z otočkom proti Bohinjski Beli.
 Skozi vas in v bližini žel. postaje desno navzgor, proti Galetovcu. Ob strani, pri oznakah za Široko Peč in Galetovec je majhno parkirišče. Spravilo lesa je v tem času in ni dobro, če so jim avti v napoto. Zato se zapeljemo še kakšen ovinek naprej. Tam je malo več prostora in preko
 ceste je potka za Galetovec.
 

Veliko je novih markacij na poti od mojega zadnjega obiska. 
 

Večkrat prečimo gozdno cesto in se  vzpenjamo po kolovozu, stezicah, kratki grapi.
 

 


  Med potjo se Babji zob ločen od skalovja lepo vidi.
 

 Pa smo pred pašnimi vrati planine Za Jamo.
 

Sonček, kako dobro dene.
 

 Kočici na planini sta v snegu, tista v bregu  je obsijana  s soncem.
 
 
 
Veliko cvetoče leske je po poraslem pobočju planine.
 

 Skozi gozd, malo čez sneg in mimo hišk s kozolcem. Slamniki piše na hišnih tablicah.
 




 Pa zopet malo snega in hiške.
 


 In del poti, ki je pod snegom. Proti koncu je že kar malo ledeno.
 


 Vse  se lahko obhodi pri kraju, če pa je sneg že omehčan ni  težav.  Še mimo pastirske bajte in  smo na sončni strani.
 


 V daljavi se  kažejo Bohinjske gore, tudi Ratitovec se vidi.
 
 
 

 Zadnji koraki, oznaka na bukvi za kratko krožno pot in smo tam.
 

 Klopce, miza, skrinjica z vpisno knjigo in razgledi. Končno sem dočakala,
 da jezero ni zamegljeno.  



Krasni so občutki na ta pogled, pogled po pokrajini, ki je pred mano. Čudovit je blejski kot z jezerom. Okoliški hribčki in vasice, neskončni pogledi po Gorenjski.


Da je razgled še lepši poskrbi venec gora od Krvavca, Kamniško Savinjskih Alp pa do Kepe, na koncu grebena Karavank.
 
 




 Pod nami se svetlika Sava Bohinjka. Opazujem  kasarno spodaj, veliko je stavb.  Tam pod  skalnato Iglico pa se drenja prijetna vasica Bohinjska Bela.
 

 Lepo je! Kaj lepo, prelepo. Vasice  in gore, pa jezero in reka ki se vijuga med hišami.
 

 Stojim in občudujem. Bila sem že večkrat na Galetovcu, ampak danes je, ne najdem  besed. Še dobro, da sta se Marjana in Milan spomnila na ta razglednik. Razen tekača, ki je pribrzel in odbrzel  nazaj smo bili na vrhu sami. Še gasilska in odpravimo se po krožni potki proti dolini.
 

 Sonček se poigrava v smrekovih vejah, ko ga lovim v objektiv.
 





 


 Sneg se je že pošteno omehčal in pri hiškah srečamo še dva, ki sta namenjena na vrh in  naprej.
 

Cvetovi teloha, jetrnik, rumeni lapuh, mačice visoko na nami nam lepšajo pot.
 
 
 
Jezero in otoček in grad, tam se ne sme kar mimo.
 

 

In najlepša glasba za potepanja, ptičje žvrgolenje.

Vrh peči nad Belo, se vsedem na kraj,
zavriskam, zapojem, da zlega se v kraj.

Je Babji zob pred mano, z Jelovico, Pečano,
v skalni votlini odmeva glas nazaj.

In čez Talež je stezica, na Kupljenik gor pelja,
to prav luštna je vasica, v varstvu svet'ga Štefana...

 

4 komentarji:

  1. Fotografije so res lepe in tvoj pripis poti super.Želim ti srečno v gorah in lep pozdrav !

    OdgovoriIzbriši