sobota, 06. januar 2018

Za tačke pretegnit - Peričnik in Zelenci

 K Peričniku greva malo pogledat, če se kaj dogaja.


Ira, ta mala bučka že po mojih čevljih ve, da nekam gre. Sedi pri nahrbtniku in čaka.
 K Peričniku greva malo pogledat. Vreme ni ravno najlepše, ampak do Peričnika bo že šlo. Parkiram na koncu hiš, cesta je splužena še naprej.


 Najina pot pa vodi skozi gozd ob Triglavski Bistrici. Voda prijetno žubori, ko skaklja čez kamenje. Lepa je ta Triglavska, posebne zelene barve. 





Sami sva, snega na drevju ni veliko je pa po cesti. Tudi razgledov na Stenar ni.


  Prečiva mostiček, ki je ob koncih poledenel in nadaljujeva po cesti.



 Koča je odprta ob sobotah in nedeljah, piše na obvestilu.


 Greva malo naprej po cesti, kjer se vidi slap Peričnik. 



Nič ni za pogledat, le nekaj ledenih sveč visi ob  slapu, vode  pa je veliko. 


 Nima smisla, da lezeva navzgor. Greva pa še kam drugam, sončku naproti.



Zelenci niso tako daleč stran. Malo pred  parkiriščem opazim, da je urejena pot do Peričnika tudi čez prvi mostiček. 


Tehnološka učna pot, nekaj novega.



Odpeljeva se naprej in nebo postaja vse lepše. V Kranjski Gori že sije sonce. Gore žarijo, pa ne morem ustaviti je sneg ob poti.  Peljem mimo večjega parkirišča in ustavim na malem, malo pred odcepom za Zelence. Parkirni prostor pri nekdanji okrepčevalnici ni splužen, je pa brez hlodovine. Hiška je zasuta s snegom.





 Stezica se vije pod vejami, ki so prepredene čeznjo. Vse je belo, čudovito, kot pravljični gozd. 



Družinica...






Voda se blešči, beli grmički  in trave se ogledujejo v njej.



 Pa Ponce in Jalovec, lepo je. 







Dobro, da sva prišli še sem. Tudi po stopnicah se povzpneva in opazujeva z vrha pokrajino okoli. Smučišče na Vitrancu je pripravljeno.












 Sonce sije, kar čutim energijo in veselje. Turobna sivina  me žalosti. Lepo je tudi ko naletava sneg, tisti veliki kosmiči so najlepši. Kar nekaj časa sva v Zelencih.. Mušice že letajo nad vodo in rahla meglica se plazi ob robu, toplo je.






 Sava Dolinka tu izvira, ki se na Lancovem pri Radovljici združi s Savo Bohinjko. Potem pod skupnim imenom Sava  nadaljujeta dolgo pot.  Pri Beogradu v Srbiji se zliva v Donavo.




 Po GPS sva prehodili Peričnik in Zelenci skupaj 6.8 km, hodili 2.40 ure 
in naredili okoli 70 m višincev.


Peričnik in Zelenci, včasih so izpisani tudi vrhovi okoli.  Zanimiv je greben do Požgane Mlinarice in gore na drugi strani, ( klik na sliko, je večja).


 Pa sva pretegnili tačke, ta velke in ta male, kot pravi Maja za svoje kuže.
 Jih je treba vsak dan, pa ne le enkrat.


 Zelenci v snegu so čudoviti, lepo je tam.

 Življenje ni narejeno iz želja,
temveč iz dejanj vsakogar izmed nas..
/Paulo Coelho/

2 komentarja:

  1. Hvala Bruno za opozorilo. Vem, da se Kr. Gora piše z veliko začetnico, sem popravila. Glede vejic pa, bo treba pač malo pogledati skozi prste nam, ki pišemo bloge. Včasih se mi zdi, da jih je preveč, tudi to sem že slišala. Pa kakšno namenoma izpustim, čeprav bi po branju določenega dela stavka lahko bila. Vem, da vejica lahko popolnoma spremeni smisel sporočila. Z veseljem pa popravim napake, na katere sem opozorjena na tak ali drugačen način. Hvala in srečno...

    OdgovoriIzbriši