Do Kovinarske koče v Krmi greva.
Sprehajava se zjutraj z mojo bučko ob štreki, pa me prešine. Vreme je lepo, škoda dneva. Obrneva se nazaj proti domu in hitro pripravim flaške s pijačo in malico. Pa ruzok na rame in greva v Krmo na malico. Uživat pod strme vrhove in špancirat po mehki travi. Mogoče že rož'ce cveto. Peljem skozi Mojstrano in mimo odcepa za Kot, blatna je videti cesta. Nadaljujeva do Pocarjeve domačije. Malo ustavim, da naredim nekaj fotk. Lepe so mi stare hiše in vse kar paše zraven: svinjaki, hlevi, skednji. V tem koncu je marsikaj za pogledat.
Potem se peljeva naprej do planine Spodnje Krme.
Tam pustim avto. Nadaljujeva po cesti, tišina in mir. Še ptički se ne oglašajo. Na desni se že kažejo: Macesnovec, Rjavina, Luknja peč, Dimniki.
Tudi Veliki Pršivec se mora videti, pa nisem sigurna kateri je.
Ko takole gledaš se zdi vse čisto blizu in nič težavno.
V resnici te mogočne gore niso vsem dosegljive. Le posameznim uspe vzpon na vse vrhove. Kovinarska koča, iz dimnika se prijetno suklja dim.
Odprta je od prejšnje sobote. Vse je tiho in nikogar ni videti.
Še do korita greva, mimo dveh hišk..
Pri klopci za ograjo, si narediva počitek in malico.
Ira malo počiva, sama pa si ogledujem lepo dolino. Med samimi gorami je dolina Krma. Le proti Jerebikovcu se vidi izhod.
Nad Kovinarsko kočo silijo v nebo: Klečice, Debela peč, severna ostenja Lipanskega in Debelega vrha, Mali in Veliki Draški vrh,Tosc, Vernar. ..
Pripelje avto mimo in ko se odpravljava nazaj še eden. Grejo uživat na vrhove, midve pa lepo po travci nazaj. Malo je rožic, še resa je večinoma odcvetela..
Gledam gore, Rjavina in vrhovi poleg nje so za pregrado in na drugi strani je že dolina Kot. Nova dolina in drugačni pogledi na vršace.
Sliši se lajež, družba prihaja, Lola.
Z novim oskrbnikom koče se sprehaja. Z Iro si ogledujeva kočo.
Všeč mi je, še mizo za invalide imajo.
Vidim, da oskrbnik že prihaja nazaj in ga počakam, da malo poklepetava. Od sobote sta tukaj Damjana in Goran.
Prvič kot oskrbnika v tej koči in lepi dolini.
Pa vse do konca septembra bosta vesela vsakega obiskovalca, ki se bo ustavil v Kovinarski koči. Zunaj koče imajo zelo zanimiv jedilni list. Tablice se dodajajo ali umaknejo, glede na ponudbo hrane.
Prijazen par, ki bo vesel vsakega. Že dolgo sta oskrbnika in se selita iz koče v kočo. Tako spoznavata gore in ljudi, sta pa moja someščana.
Ira se je že dobro spočila, posloviva se in nadaljujeva najino pot.
Še malo po cesti in sva pri avtu.
Nazaj se peljeva mimo gostilne "Psnak".
Travniki so polni poljskega cvetja.
Še za mostom čez Savo se ustaviva, pri Topolinu.. Zelo lepo je urejeno.
Tudi obrežje reke Save bo polno, ob vročih poletnih dneh.
Zanimiv zemljevid in planinske koče.
Vrhovi, z vrisanimi potmi in imeni.
Še malo zastojev in kmalu sva doma.
Po GPS sva prehodili 4.5 km, hodili s počitki dobri 2.00 uri in naredili okoli 70 m višincev.
Imeli sva se lepo.
Ne zaupaj ljudem, ki ne marajo psov.
Verjemi pa psom, ki ne marajo ljudi.
/Pozitivne misli/
Ni komentarjev:
Objavite komentar